V duhu spoštljivega odnosa do narave in življenja v njej.

• Upravni odbor (UO, 11 članov) 
• Nadzorni odbor (NO, 3 članov) 
• Disciplinsko sodišče (DS, 3 + 2 člena) 
• Disciplinski tožilec (DT, 1 + 1 član) 

UO je izvršilni organ družine, ki opravlja vsa strokovna, tehnična in upravna dela v družini in šteje 11 članov. Sestavljajo ga predsednik družine, ki je hkrati tudi predsednik UO, podpredsednik, gospodar, tajnik in 7 članov.

Vsi člani UO opravljajo v družini funkcije, kot vodje raznih komisij in odborov, ki delujejo v RD in sicer:

• komisija za delo z mladimi,
•  komisija za varstvo okolja, 
• komisija z gospodarsko dejavnostjo, 
• komisija za izobraževanje in izpit, 
• komisija za odlikovanja in pravne zadeve in 
• tekmovalna komisija.

V začetku leta 1955 so se v Celju na Rajonski zvezi zbrali predstavniki sektorskih odborov in sklenili, da bodo ti sektorji postali samostojne Ribiške družine. 

Ta sklep je bil sprejet v skladu z Zakonom o ribištvu in tako so bile leta 1955 ustanovljene Ribiške družine Celje, Laško, Voglajna, Šempeter v Savinjski dolini, Šoštanj, Mozirje in Ljubno ob Savinji, tj skupno 7 ribiških družin, katere so s svojim delegatom sestavljale vodstvo Rajonske – kasneje Zveze ribiških družin Celje. 

Po opravljenem postopku o ustanovitvi samostojnih ribiških družin na porečju reke Savinje je šestletni sektorski odbor mozirskega okolja 9. oktobra 1955 ustanovil Ribiško družino Mozirje, katere prvi predsednik je postal Boro Blagojevič, tajnik Franc Burdijan, gospodar pa Miha Cajner.

Ta garnitura je vodila družino vse do konca leta 1960, ni pa imela vseh pooblastil, saj je članske izkaznice, dnevna ribiška dovoljenja in letne dovolilnice še vedno izdajala Rajonska zveza v Celju, ki je imela na skrbi tudi vlaganje rib in odlove potokov in strug. 

V letu 1961 je bilo izvoljeno novo vodstvo družine. Predsednik je postal Franc Pogelšek, tajnik Franc Breznik, gospodar pa dr. Boris Skalin. S sklepom zveze so takrat prešle vse pristojnosti na Ribiške družine. Ob ustanovitvi leta 1955 je družina štela 72 članov. 

Novo vodstvo družine je pričelo z novimi organizacijskimi prijemi, veliko skrb so posvečali vlaganju in vzreji rib, spremenili revirje, omejili ribolovne dneve. S pomočjo občine so ukinili ribolov v nekaterih vodah ter razglasili potoke Mozirnico, Trnavo in Ljubijo za varstveno gojitvene vode, skupno z vsemi ostalimi potoki in strugami. Občina je o tem izdala ustrezno Odločbo, katera velja še danes. 

V času po letu 1977 je prišlo do kadrovskih sprememb v družini, predsednik in tajnik je ostala ista, funkcija gospodarja pa so se člani menjavali. Za dr. Skalinom je prevzel gospodarja Franc Bastl, za njim Branko Jerovčnik, nato Alojz Hanžekovič. Leta 1993 je ob izvolitvi novega vodstva družine postal predsednik Alojz Hanžekovič, tajnik pa Janez Kolar, gospodar pa Branko Jerovčnik. 

Po osamosvojitvi Slovenije se je Ribiška družina Mozirje organizirala v skladu z novim Zakonom o društvih. Tako je bilo po novih pravilih že izvoljeno vodstvo leta 1995. Od proslave ob naši 40 letnici smo izvedli nekaj večjih projektov. Adaptirali in razširili smo ribiški dom v Gaju, dogradili ribogojne ribnike na Prihovi, maja 2003 organizirali proslavo ob 115 letnici organiziranega ribištva na slovenskem z okroglo mizo Savinje včeraj – danes – jutri in izvedeli inventarizacijo Savinje, ki nam bo v veliko pomoč pri nadaljnjem načrtnem delu.

Od leta 2005 je predsednik RD Mozirje Milan Kojc, tajnik Janez Kolar, gospodar pa je bil do nedavnega Dušan Žunter, sedaj pa ga je nadomestil Srečko Novak. Člani RD Mozirje tudi danes skrbijo za ribji živelj v delu porečja Savinje, s katerim gospodarijo. V novi ribogojnici vzrejajo ribe, katere vlagajo v Savinjo in Dreto.