Opis: Smuč ima v primerjavi z ostrižem bolj dolgo, vretenasto in bolj valjasto telo. Najvišje je na začetku hrbtne plavuti. Glava je velika, podolgovata, s srednje velikima očesoma, ki ležita v prvi tretjini glave. Usta so končna, obe čeljusti sta enako dolgi. Na spodnji čeljusti ima veliko zob, na zgornji manj. Na vsaki strani spodnje čeljusti ima po en večji zob in ustrezno vdolbino v zgornji čeljusti. Zadnji rob predzadnje kosti škržnega poklopca (preoperkulum) je drobno nazobčan. Bazi obeh hrbtnih plavuti sta enako dolgi, vse plavutnice v prvi vrsti so trde in bodičaste. Prva hrbtna plavut je z nizko membrano povezana z drugo, v kateri je prva plavutnica trda in koničasta, ostale so mehke in razcepljene. Repna plavut je rahlo vbočena. Telo je pokrito s ktenoidnimi luskami, ki so manjše kot pri ostrižu, telo pa je zaradi teh lusk hrapavo. V sprednjem delu telesa so luske manjše, v zadnjem pa večje. Linija pobočnice je vzporedna z linijo hrbta. Smuč ima zelenkasto siv hrbet, barva prehaja po bokih v srebrno belo in po trebuhu v belo barve. Od hrbta proti bokom se navpično vlečejo rjave zabrisane proge. Glava je ob straneh rjavo marmorirana. Smuč spolno dozori v 3.-5. letu starosti pri velikosti 35-45 cm.
Drsti se od aprila do maja. Samec pripravi v 1-3 m globoki vodi gnezdo s premerom 0,5 m. Vanj samica odloži ikre (150.000-200.000 iker na kg telesne teže). Samec gnezdo in ikre v njem skrbno čuva. Smuč je ribojeda riba in zato pomemben regulator populacije manjših ribjih vrst v nižinskih rečnih tokovih. Zadržuje se v čistih, globljih predelih voda s trdim dnom. Večino časa preždi na enem mestu in preži na plen. Ne seli se po rekah navzgor ali navzdol. Pogost je tudi v jezerih in v akumulacijah. Ne prenese nizkih vsebnosti kisika v vodi. V večjih rekah pa se v času drsti preseli v mirnejše predele ali v rečne rokave.
Razširjenost: Smuč živi v evropskih rekah od Elbe proti Aziji, naselili pa so ga še v Angliji, Franciji, Španiji, Italiji in Grčiji. V Sloveniji živi v srednjem toku reke Save, v Dravi, Muri (zadržuje se predvsem v mrtvicah in rečnih rokavih) in v Blejskem jezeru. Pogost je v zajezitvenih jezerih, kot so Šmartinsko, Slivniško, Zbiljsko itd. Pred leti so ga ribiči naselili tudi v Sočo, kjer pa se ni obdržal in razmnožil.
Ogroženost: Zaradi intenzivne umetne vzreje in naseljevanja smuča v Evropi ni opaziti večjega upadanja populacije. Brez teh ukrepov pa bi bilo stanje verjetno zelo kritično.
