| |
|
| Ribe naših voda |
Sulec - Hucho hucho
Opis: Sulec je naša največja riba iz družine postrvi, trup je izrazito
vretenast, glava je velika, gobec je zelo velik z močnimi zobmi. Hrbet
je sivkasto zelen do sivkasto rjav, boki so svetlejši z bakreno bleščečim
odtenkom, ki postane še izrazitejši pri samcih v času drsti in pri
starejših osebkih. Trebuh je belkast do svetlo srebrno siv. Plavuti
so svetle, umazano bele ali sivkaste. Hrbet in boki so posejani z redkimi
in nepravilnimi črnimi pegami. Sulec spolno dozori v 4.-5. letu pri
velikosti okoli 65-70 cm.
Drsti se od oktobra do sredine februarja.
V času drsti potujejo spolno zreli osebki v manjše pritoke, kjer se
drstijo v parih na prodnatih tleh. Samica izkoplje z repno plavutjo
jamo, kamor odloži ikre. Odrasli sulci so ribojedi, mladi pa se hranijo
stalnimi nevretenčarji in z zarodom drugih rib, predvsem podustmi.
Tam kjer je dovolj podusti, je bilo nekoč tudi zelo veliko sulcev,
danes pa je zaradi številnih negativnih vplivov to stanje porušeno.
Sulec že naseljuje predele vodotokov, kjer se končuje pas
postrvi in se pričenja pas lipana, v tem pasu pa je vedno pogostejši,
verjetno zaradi slabšanja življenjskih pogojev v drugih delih vodotokov.
Mladi sulci živijo nekaj časa v manjših pritokih, in se medtem ko rastejo,
selijo v večje vodotoke, kjer živijo njihovi roditelji. Razširjenost: je endemit donavskega porečja, naseljen v druga porečja. Populacije
v srednji Evropi so zelo ogrožene.
Življenjski prostor: Pas lipana
in mrene. Zadržuje se v globljih predelih, predvsem za kakimi nasipi,
pregradami in ob spodjedenih bregovih, kjer plava vedno obrnjen proti
toku. V zadnjih 20-30 letih so ga naselili v nekatere vodotoke zahodne
Evrope, vendar neuspešno. Naseljuje Savo Bohinjko in Savo, Savinjo,
Ljubljanico s pritoki, Soro, Mirno, Dravo, Krko, Kolpo in njihove pritoke,
v 60. letih pa je popolnoma izginil iz reke Mure.
Ogroženost: V preteklih
stoletjih je bil sulec ena najzanimivejših lovnih rib, zato so ga že
v preteklosti preveč lovili. Poleg tega imajo negativen vpliv tudi
zajezitvena jezera v zgornjih delih rek, kjer je bil sulec včasih najpogostejši. Slabšanje kakovosti vode ima
večji negativni vpliv na sulca kot na vse druge vrste postrvi. |
 |
| Najustreznejši varstveni
ukrep je zavarovanje dela reke, kjer bi nemoteno živele odrasle živali,
in pa zavarovanje drstišč. Sulec se namreč na drsti vznemiri že ob najmanjših
premikih ob vodi. Kjer zavarovanje biotopa ni mogoče, je potrebno intenzivno
vlaganje umetno vzrejenih rib. Pri nas je vzreja zelo uspešna, prav tako
pa tudi v drugih deželah njegovega areala. Pomemben varstveni ukrep je
tudi lovopust, najmanjša lovna mera in omejeno število uplenjenih kosov
in načinov ribolova. Sulec je zelo zanimiva športno ribolovna riba. |
|


|
|