|
|||||||||||||
|
RIBOLOV IN REVIRJI |
| RIBOLOV IN REVIRJI | ||||||||||||||||
RIBE
NAŠIH VODA
|
||||||||||||||||
| RIBIŠKI REVIR in REŽIM | ||||||||||||||||
| VODENJE | ||||||||||||||||
| GALERIJA SLIK | ||||||||||||||||
| TROFEJNI ULOVI | ||||||||||||||||
| RIBOGOJSTVO | ||||||||||||||||
| TEKMOVANJA |
| Ribe naših voda |
| Ščuka – Esox luciu Opis: Ščuka živi v sladkih vodah Evrope, Azije in Severne Amerike. Ima podolgovato, valjasto telo z dolgo glavo, ki se končuje z dolgim, ploščatim, račjemu kljunu podobnim gobcem, polnim nazaj obrnjenih, koničastih in močnih zob. Spodnja čeljust je daljša kot zgornja. Ustna odprtina sega skoraj do oči. Hrbtna plavut je daleč zadaj na hrbtu, trebušni sta pomaknjeni nazaj proti predrepni plavuti. Hrbet je temno olivno rjavo ali sivo zelen, boki so svetlejši v istih barvnih odtenkih, marmorirani s temnejšimi pegami. Trebuh je belkast. Tudi hrbtna, repna in predrepna plavut so pegaste. Pobočnica je večkrat prekinjena. Samci spolno dozorijo v 2. letu, samice pa v 3. letu življenja. Drstijo se od marca do aprila na plitvejših, z vodnim rastlinjem poraščenih brežinah rek in stoječih vod ali na preplavljenih travnikih, kjer odložijo samice do 100.000 iker na kilogram telesne teže. Običajno so večje kot samci. Mlade ščuke se v začetku prehranjujeio s planktonom, pri velikosti 4-7 cm pa že lovijo druge ribe. Ščuka lahko zraste do 150 cm in tehta več kot 30 kg. Ščuka je zadnji člen v vodni prehranjevalni verigi in je zato pomembna za vzdrževanje ravnotežja v vodah, kjer je veliko rib. Živi v počasi tekočih ali stoječih vodah, v rečnih zatonih, mrtvicah in jezerih, med vodnim rastlinjem. |
 |
| Razširjenost: Naseljuje počasi tekoče dele rek, rečne rokave in jezera vse Evrope. Naselili so jo v Španiji in na Portugalskem, uspeh naselitve ni znan. V Sloveniji je razširjena tako v donavskem kot jadranskem porečju. Najdemo jo v Blejskem jezeru, v Savi od Radovljice navzdol, pogosta je v Muri, Dravi, v spodnjem toku Savinje, v Kolpi, Krki, v akumulacijah, v pritokih Soče, njen najbolj znani biotop pa je Cerkniško jezero. Ogroženost: Populacija ščuke v Evropi je velika predvsem zaradi intenzivne umetne vzreje in vlaganja v vode, kljub temu da je izlov zelo velik. Kjer je populacija prizadeta, sta vzroka brez dvoma prevelik izlov in uničevanje drstišč ob regulacijah rek. V manjši meri jo prizadene onesnaževanje voda. Varstvo je za zdaj omejeno le na umetno vzrejo in na lovopust ter varstveno dobo. Ščuka ima zelo kakovostno meso, zato je zelo privlačna riba za športne ribiče in za umetno vz rejo v ribogojnicah, predvsem v Franciji, na Češkem, v Nemčiji itd. |
| RIBIŠKA
DRUŽINA MOZIRJE Predstavitev Dejavnost Predpisi in dokumenti Pogosta vprašanja Povezave Turizem |
RIBOLOV IN REVIRJI Ribe naših voda Ribiški okoliš - revirji Vodenje Galerija slik Trofejni ulovi Ribogojstvo |
Novice Cenik Prodajna mesta Kontakt Pišite nam Za člane Tekmovanja |
