| |
|
| Ribe naših voda |
Klen - Leuciscus cephalus cephalus
Opis: Klen ima vretenasto, valjasto telo, pokrito z velikimi, črno
obrobljenimi luskami. Glava je ploščata, s širokim čelom in velikimi
usti, ki so končna in imajo mesnate ustnice. Ustna odprtina sega do
zadnje nosnice. Goltni zobje so dvoredni. Klen ima hrbet sivo zelene
barve, boki so srebrni do zlato rumeni, trebuh je bel. Hrbtna in repna
plavut sta temni, prsni sta temni z rdečkastim odtenkom, trebušni in
predrepna pa so rdečkaste. Za klena je značilna izbočena predrepna
plavut, po kateri se takoj loči od kleniča. Klen zraste povprečno 20-40
cm in doseže starost 7-10 let. Najstarejši ujeti primerki, ki so registrirani,
so bili stari tudi 15-20 let. Največji ujeti primerki pa so dolgi 60
cm in težki 4 kg. Spolno dozori v 3.-4. letu starosti. Drsti se od
aprila do junija. V tem času dobijo samci drstne bradavice po glavi
in telesu. Drstišča si izberejo na plitvih prodiščih z močnim pretokom.
Samica odloži 100.000-200.000 iker (45.000 iker/kg), ki se prilepijo
na kamenje, koščke lesa ali na rastline in se po enem
tednu izvalijo. Klen se hrani z vodnimi žuželkami in ličinkami, z mehkužci,
ribjim ikrami in včasih tudi z rastlinami. Odrasli kleni so tudi ribojedi.
Živi v jatah v tekočih vodah z zelo razgibanim dnom in bregovi ter
z močnim pretokom. Pogosto ga najdemo tudi v večjih stoječih vodah,
npr. v Bohinjskem in Cerkniškem jezeru. Vzdolž finske obale zahaja
celo v somornico. Pozimi se seli v globlje predele rek in jezer, spomladi
pa se vrača v plitvejše tokove.
Razširjenost: Razširjen je v vodah
vse Evrope, razen na severnem Škotskem, Irskem, Skandinaviji, v vardarskem
in jadranskem porečju. Naselitveno območje sega čez Črno morje do zahodnih
obal Kaspijskega morja. Pri nas je splošno razširjen v vseh rekah donavskega
porečja. Sega v pas postrvi, lipana, mrene in ploščiča.
Ogroženost: Klen je občutljiv za organsko onesnaženje in je ogrožen predvsem tam,
kjer zaradi onesnaženja ali pa tudi zaradi regulacij pride do uničenja
drstišč. V reguliranih vodah ni ustreznih prodišč. Varstvo klena je
torej le v varovanju biotopa oziroma drstišč. Zavarovan je le z lovno mero in lovopustom. |
 |
Mrena - Barbus barbus
Razširjenost: Pirenejski polotok, zahodna, srednja in vzhodna Evropa,
južna Anglija, na Irskem je ni. V Sloveniji splošno razširjena v donavskem
porečju. Življenjski prostor: v pasu mrene na peščenih in prodnatih
predelih. Živi v jatah pri dnu, aktivna ponoči. Značilnosti: dolžina
30-50cm. Telo je podolgovato, s koničastim gobcom in dvema paroma brkov
na zgornji čeljusti. Plavuti na spodnji strani telesa rdečkaste. Rob
najdaljše plavutnice v hrbtni plavuti je nazobčan. Trebuh ploščat,
hrbet olivno zelen ali rjav, boki pa se zlato rumeno bleščijo. Hrana:
talne živali, včasih rastline in zarod drugih rib. Razmnoževanje: drsti
se od maja do junija na prodiščih z močnim pretokom. |
 |
|


|
|